A M Y
IRELAND
Prevod ANDREJ TOMAŽIN
. . ___->>>⫸/////| BUKET |⦿□□⫸////////+++⫸>>
nevidna poezija
Amy Ireland je doktorandka kreativnega pisanja na
Univerzi v New South Walesu. Njene raziskave se
osredotočajo na poetiko modernizma skozi prizmo
filozofskega realizma. Uredila je zbirko esejev Aesthetics
After Finitude (2016). Piše poezijo.
_Buket_ je eksperimentalno delo-v-procesu, ki je sestavljeno iz serije kratkih sinestetičnih pesmi, ustvarjenih s
transkodiranjem. Končna oblika vsakega teksta je sferični
objekt, primeren za 3D-tiskanje, velik približno toliko kot
vrtnica. Materialna oblika pesmi deluje kot kamuflaža, s
katero je mogoče delo brez težav pretihotapiti v družinska in podjetniška okolja zgolj z izrabo zaželene praznosti
dekorativnega »objet d’art«. Sestavo vsake pesmi (v njeni originalni tekstualni obliki) vodi premislek o procesih
šifriranja in abstrakcije, ponavadi narejene kot odziv na
obstoječi filozofski tekst o povezavi med jezikom in rožami
— floriografija kot tradicionalni, transkulturni model božanske komunikacije (Crise de vers Stéphana Mallarméja,
Le langage des fleurs Georgesa Batailla in Alien Phenomenology Iana Bogosta). Šifro tridimenzionalne fonetične
abecede je mogoče najti na: http://bit.ly/1UvQakY (verzija za namizne računalnike) in tukaj: http://bit.ly/1XRme5v (verzija za mobilne naprave).
VIRI
Flusser, Vilém 2014: On Doubt. Minneapolis: Univocal.
Foster Wallace, David 2006: »Roger Federer as Religious Experience«.
http://www.nytimes.com/2006/08/20/sports/playmagazine/20federer.html.
Havelock, Eric A. 1963: Preface to Plato. Cambridge, Massachusets & London, Anglija: Harvard University Press.
Heller, Nathan 2016: Not Our Kind. What moral claims do animals — and robots — make on us? The New Yorker, 28. november 2016.
Herzog, Werner 2016: Lo and Behold, Reveries of Connected World. Dokumentarec. Los Angeles: Saville Productions.
Knausgård, Karl Ove 2015: My Saga. Karl Ove Knausgaard Travels Through North America.
http://www.nytimes.com/2015/03/01/magazine/karl-ove-knausgaard-travels-through-america.html.
Lanier, Jaron 2010: You Are Not a Gadget. A Manifesto. New York: Vintage Books.
Lanier, Jaron 2013: Who Owns The Future? New York: Simon & Schuster.
Oxford English Dictionary 2010: Oxford University Press.
Prophets of the Digital Age: Jaron Lanier, Clive Thompson, and Michael Chabon in Conversation with Kurt Andersen.
https://www.youtube.com/watch?v=GM2DDR31-nk.
Sartre, Jean-Paul 1964: Gnus. Ljubljana: Cankarjeva založba.
Snoj, Marko 2016: Slovenski etimološki slovar. Tretja izdaja. Ljubljana: Založba ZRC.
Tay (bot). Wikipedia, free encyclopedia. Https://en.wikipedia.org/wiki/Tay_%28bot%29.
Vrečar, Monika 2014: Ključne besede. Idiot 12. Ljubljana: Paraliterarna organizacija I.D.I.O.T.
56
VEČ PODROBNOSTI O POSTOPKU
Vsak modul gre skozi postopek šifriranja, ki je namenjen
temu, da pripelje jezik nazaj k materiji in da kroži okrog
osrednje homofone negotovosti. Prvotni tekst je pretvorjen v fonetični zapis, s čimer postane zvočni dogodek in
utrdi težnjo dela k homofoni ekvivokaciji. Ta proces aktivira latentni potencial prekobesedne homofonije kot
bistveni del vsake kompozicije, kar omogoča branje pesmi kot enkratnega zvoka ali strnitve zvokov, prav tako pa
omogoča tvorjenje novih besed, denimo s povezovanjem
57
PESMI
I. (Mallarmé)
II. (Bataille)
/l/
/i/
/p/
/v/
/æ/
/k/
KONCEPT
/m/
/s/
Jezik je metoda šifriranja, ki prevaja svojo zunanjost, kakorkoli si jo posameznik razlaga, v kodirano in simbolno
notranjost. Tako božanski kot logični jeziki, ki za svoj sveti
gral postavljajo popolno korelacijo med obema omenjenima področjema, morajo za svoje kodne sisteme jamčiti
z božjim poroštvom ali racionalno natančnostjo. Lahko bi
58
59
/b/
e
rekli, da se poezija okorišča z neuspehom teh sistemov,
a obenem istočasno objokuje njihovo izgubo. To je dilema poetike dvajsetega stoletja, ki vedno znova privre na
plano. Enaindvajseto stoletje je obdržalo osnovno obliko
te dileme, vendar so njeni strahovi zaostreni, kajti njeni
pesniki so odkrito soočeni s problemom, kaj lahko postane
jezik v luči smrti tako boga kot človeškega subjekta, kot
ga razumemo danes. Če je jezik koda, ne bo pobesnel, ko
bojo zadnji konopci človeške nujnosti prerezani. Jezik kot
nora, samorazplojevalna, nelinearna gniloba ... zabreklina, ki izrinja vsakršno upanje logične korelacije in ki raztaplja jasnost stvari v povsod navzočo mrežo, neskončno
spodbujeno z lastnim fidbekom.
_Buket_ ponuja »cvetlični jezik« za lingvistično apokalipso, v kateri poslanica postane projektil: če je ni mogoče
prebrati, jo lahko vseeno zalučamo! Kdo in s čim — to ostaja zaenkrat skrivnost.
/le/
/oo/
/w/
/l/
/u:/
/d/
/ei/
/h/
/i/
Ω
zaključnega fonema oz. zaključnih fonemov ene besede z
začetnim fonemom oz. začetnimi fonemi sledeče.
Skupaj s tem, da homofoni postanejo povsem nerazločljivi,
je ravno to tisto, kar omogoča mnogovrstna branja prvotnega teksta. Vsak fonem je združen s tridimenzionalno obliko, ki je oblikovana, da izrazi njene zvočne in konotativne
lastnosti, in nato modeliran v treh dimenzijah s CAD-softverom. Oblike so nanizane skupaj na način, ki odgovarja
zvočni reprezentaciji posameznega teksta v neskončni črti
na površini krogle. Pesem je nato »zategnjena«, s čimer
se materializirani fonemi sesedejo vase, da postane skupek skorajda strnjen, nastali objekt pa je natisnjen v treh
dimenzijah v približnem merilu rože. Nastali objekt lahko »beremo« na več načinov — haptično, vizualno, zvočno itn. Prvotni tekst (ali eno od njegovih razčlenitev) je
mogoče dešifrirati hevristično — z gibanjem skozi različne
fonične kombinacije, dokler na plano ne pride beseda ali
niz besed. Ob tem je nemogoče zagotovo zatrditi, katera
verzija je »avtentična«, saj sta tako izvorna verzija kot
izvor odstranjena. Enako zaželeno je tudi ignoriranje linije
poezije in s tem branje celotnega objekta ali stohastično izbiranje diskretnih fonemov. Permutacijske možnosti
so precej velike in še večje so, če si bralec drzne zavreči
zvestobo smislu. Bralcem je naročeno, naj raziščejo celoten spekter možnosti, ki jih pesmi nudijo za heterodoksno
branje in prenos. Kot pest velika materialna razsežnost je
kot ustvarjena za prenos kriptičnih sporočil v kateri od prihodnjih oblik vojskovanja, morebiti natisnjene z jeklom in
zalučane skozi okna, ustreljene proti dronom itn.
Kot delo v teku _Buket_ teoretizira o načinih, s katerimi
bi lahko bila poezija posredovana bralcu po smrti knjige.
Aditivni postopki izdelovanja kot tehnologija, ki je nekoč
omogočila časopise in revije, dopuščajo masovno distribucijo, vendar za razliko od časopisov in revij niso več centralizirani in (zaenkrat še) ohranjajo odprtokodni etos. Te
pesmi so prosto dostopne, kar pomeni, da jih lahko vsakdo
prenese, spreminja in natisne.
SAMUEL
BUTLER
III. (Bogost)
Prevod MARKO BAUER
Samuel Butler (1835–1902) je bil angleški viktorijanski pisatelj, ki
je znan po svoji satiri in nasploh ostrih kulturnokritičnih besedilih.
Objavljal je romane in eseje.
/n/
/y/
/l/
KNJIGA STROJEV
/t/
/i/
Med obiskom univerzitetnega mesta Nerazuma — mesta,
katerega rejkinsko ime je tako kakofonično, da ga raje ne
navajam — sem izvedel podrobnosti o revoluciji, ki se je
končala z uničenjem mnogih, poprej splošno rabljenih mehanskih izumov.
Gospod Thims me je odpeljal v stanovanje gospoda, ki je
slovel po svoji učenosti, a ki je bil, tako mi je povedal gospod Thims, tudi precej nevarna oseba, saj je v hipotetični
jezik poskusil uvesti prislov. Slišal je za mojo žepno uro in
si izjemno želel, da bi me videl, saj je, kar zadeva mehansko znanost, v Rejkinu veljal za najbolj učenega arheologa.
Zapletla sva se v pogovor na to temo in ob slovesu mi je
izročil ponatis dela, ki je privedlo do revolucije.
/a/
/e/
VIRI
Bataille, Georges 1996: »The Language of Flowers«. V Stoekl A. (ur. in prev.): Visions of Excess: Selected Writings 1927–1939. University of Minnesota Press:
Minneapolis, str. 10–16.
Bogost, Ian 2012: Alien Phenomenology or What it’s Like to Be a Thing. University of Minnesota Press: Minneapolis.
Mallarmé, Stéphane 2007: »Crisis of Verse«. V Johnson B. (prev.): Divagations. The Belknap Press: Cambridge, Massachusetts, str. 199–211.
60
61